English Slovene
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo
Katedra za gradbeno informatiko

Glasilo IKPIR KGI - 2005

Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, http://itc.fgg.uni-lj.si, kgi@fgg.uni-lj.si,
tel.:+386-1-4768-512, fax.: +386-1-425-0681

Leto 2004 je zaznamoval predvsem uspeh pri predlogih projektov EU. Podpisali smo za skoraj milijon evrov pogodb. Letos so se drzne ideje morale umakniti izpolnjevanju obljub in planov.
Katedra za Gradbeno informatiko ima vodilno vlogo pri treh evropskih projektih – koordiniramo EU projekt iz 6.OP InteliGrid, kot tehnični koordinatorji pa odločilno prispevamo k projektu EU DataMiningGrid (6.OP) in k projektu CONNIE iz programa eVsebine. Če k temu prištejemo še sodelovanje pri projektu reUSE (tudi eVsebine), program eGradbeništvo, nekaj nacionalnih projektov ter vsakodnevno pedagoško in uredniško delo ter elektronsko publiciranje, postane jasno, da ne ostaja veliko tako imenovane akademske svobode.
 
Gradbena informatika je vse bolj prepoznavna kot znanstvena disciplina v okviru tehnike, navdih pa še vedno išče pri sorodnih razisko-valnih področjih. To sta računalništvo in informatika, kjer opazujemo ponovno povečano zanimanje za „inteligentno računalništvo“, tokrat v obliki semantičnih sistemov. Zanimajo nas tudi virtualne organizacije, ki končno dobivajo zanesljivo IT osnovo v tehnologijah spleta in grid tehnologijah. Kot aktivni udeleženci na naštetih raziskovalnih področjih poskušamo povezati različne skupnosti, obenem pa izvirne razisko-valne rezultate ponuditi tudi industriji in študentom.
 
Na teh dveh straneh kratko in poljudno opisujemo, kaj smo v iztekajočem se letu počeli. Več o vsaki temi posebej boste našli na spletu. Morda pa najdemo kako točko, ki nas povezuje in bomo (tudi) v prihodnjem letu lahko kaj naredili skupaj.

dr. Žiga Turk (predstojnik), dr. Tomo Cerovšek , dr. Matevž Dolenc, Anton Kajzar, Robert Klinc, dr Iztok Kovačič (nam. predstojnika),
mag. Vid Marolt, Damjan Murn, Tomaž Pazlar, Etiel Petrinja, mag. Vlado Stankovski, Mateja Šmid, Jernej Trnkoczy, Andrej Vitek

Mednarodni projekti

InteliGrid (Interoperability of Virtual Organizations on a Complex Semantic Grid): – www.InteliGrid.com – je raziskovalni EU projekt iz 6. okvirnega programa, v okviru katerega razvijamo grid tehnologije, ki inženirjem omogočajo interoperabilno platformo za sodelovanje.
 
Kot gradbeni inženirji dobro poznamo evolucijo gridov iz svojega področja: stoletja nazaj so morali ljudje po vodo do potoka ali do vaškega vodnjaka. Kasneje so za svoje potrebe začeli kopati svoje vodnjake ali graditi cisterne za zbiranje deževnice. Nazadnje so bila zgrajena velika vodovodna omrežja, ki s čisto vodo oskrbujejo domove in industrijo. Temu omrežju lahko rečemo tudi vodni "grid".
 
Računalništvo se je razvijalo zelo podobno. Naši starejši kolegi z Inštituta za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo se še vedno spominjajo, kako so nosili luknjane kartice v oddaljeni računski center. Danes ima vsak svoj računalnik, podjetja pa svoje računske centre. Računska in podatkovna kapaciteta je omejena s tem kar imamo v hiši. Grid tehnologija naj bi omogočila dostop do geografsko oddaljenih računalniških virov. Gre za precej več kot le za dostop do neomejene procesorske moči in hrambe velikih količin podatkov. Za razliko od znanosti, od koder gridi izvirajo, nas v inženirstvu ne zanimajo take virtualne organizacije (VO), ki bi delile svoje vire, pač pa VO, ki bi dale svoj prispevek k izdelavi produkta ali nudenju storitve. V takih VO je informacijska tehnologija samo sredstvo za izpeljavo poslov, tehnična rešitev (grid, splet ali kaka druga modna muha) pa uporabnikov ne zanima.
 
V prvem letu je bila večina dela pri pro-jektu povezana z definicijo zahtev, scenarijev uporabe in postavitvijo prvih prototipov. Ključnih pet zahtev naših uporabnikov je: (1) varnost – industrija v gridih vidi mož-nost, da varnost uredi na povsem drugih osnovah, (2) preprostost – večino dela želijo opraviti s trenutnimi aplikacijami in operacij-skimi sistemi, (3) stabilnost & standardizacija, (4) usmeritev k servisom in (5) semantika.
 
Pri usmerjanju projekta sodeluje tudi industrijsko svetovalno telo. Odbor je sestavljen iz podjetij kot so Centro Ricerche Fiat, CognoVis, Airbus Industries in drugi. Pri projektu sodeluje še 8 partnerjev iz 6-tih držav, približno polovica znanstveno-raziskovalnih in polovica industrijskih.
 

DataMiningGrid (Data Mining Tools and Services for Grid Computing Environments): – www.DataMiningGrid.org – je projekt iz šestega okvirnega programa tehnologij informacijske družbe. Projekt koordinira Univerza v Ulstru, poleg Fakultete za grad-beništvo in geodezijo pa sodelujejo še trije partnerji: Daimler Chrysler, Fraunhofer Institute in Israel Institute of Technology. Podatkovno rudarjenje je dandanes prepoznavno kot ena najpomembnejših informacijskih tehnologij za avtomatizacijo procesa analize in interpretiranja podatkov. Hkrati naslednja generacija tehnologij grid obeta potrebno infrastrukturo, ki bo omogočala deljenje računskih virov in z tem omogočila reševanje kompleksnih problemov. V tem trenutku okolje za razvoj in uporabo aplikacij podatkovnega rudarjenja v okoljih grid še ne obstaja. Cilj projekta DataMiningGrid je vzpostavitev takšnega okolja, v ta namen pa razvijamo generična orodja in storitve, ki omogočajo, da izkoristimo možnosti tehno-logij grid v namene podatkovnega rudarjenja.
 

CONNIE (Construction News and Information Electronically): - www.euroregs.org - EU projekt CONNIE sodi v program eVsebine. IKPIR-KGI je tehnični koordinator projekta v katerem sodeluje 11 partnerjev iz 7 držav. Glavni namen projekta je nasloviti problematiko povezano s spremljanjem novosti v zakonodaji, podzakonskih aktov, direktiv, ter normativnih dokumentov, ki predstavljajo za inženirje časovno zahtevno in pogosto tudi naporno opravilo. Tovrstni servisi so potrebni saj se z uvajanjem evropskih predpisov pojavljajo tudi težave z njihovo upo-rabo v praksi, ker so standardi vedno bolj podrobni in obsežni.
 
V kronološkem razvoju predstavlja projekt CONNIE nadaljevanje projektov CONNET in I-SEEK pri katerih smo sodelovali od leta 1998. Tehnološka posebnost sistema CONNIE je mreža decentraliziranih portalov, ki bodo omogočali nove poslovne modele in boljši pretok informacij med članicami konzorcija. Osnovo sistema predstavlja modularna arhitektura, ki je nastala na osnovi specifičnih zahtev. Zahteve sistema CONNIE temeljijo na: (a) skupnih vrstah informacij ter potrebah, (b) skupnih vrstah uporabnikov, (c) skupnemu kontekstu, ter (d) sorodnih omejitvah, ki so povezane z avtorskimi pravicami ter intelektualno lastnino. Rešitev je zasnovana na skupnih podatkovnih modelih, skupnih aplikacijskih vmesnikih, sintaksi in grafičnih vmesnikih
 

Projekt ReUSE (Reuse Digital Master Files of Printed Material) iz programa eVsebin, je skupni projekt nacionalnih in univerzitetnih knjižnic iz Avstrije, Estonije, Nemčije in Slovenije. V projektu nadaljujemo z delom in raziskavami povezanimi z elektronskim publiciranjem in prostim dostopom do polnih besedil, s katerimi smo se začeli ukvarjati v EU projektu SciX leta 2003. Glavni cilji projekta reUSE so (1) zbiranje in digitaliziranje javnih inštitucij, (2) trajnostno ohranjanje le-teh in (3) vzpostavitev sistema evalvacije, ki naj bi ostalim knjižnicam, ki želijo v svojih državah vzpostaviti podobne zaupanja vredne elektronske repozitorije, zagotovil koristne in potrebne informacije. Demonstracijski partnerji so v letu 2005 v svojih ustanovah uspešno implementirali elektronske repozitorije, decembra 2005 pa se je končala tudi evalvacijska faza znotraj katere so bili obdelani implementirani elektronski repozitoriji.

Nacionalni projekti

KGI predstavlja jedro programske skupine eGradbeništvo. S sodelovanjem še nekaterih kolegov s področja mehanike gradbenih konstrukcij ter gradbenega managementa poskuša skupina prispevati k prehodu gradbene industrije od črtnega k objektnemu načinu komuniciranja - od risbe k informacijskemu modelu zgradbe, od papirne k digitalni komunikaciji. Pri tem razvija temeljna znanja v okviru projektov EU ter skrbi za prenos znanja v domače okolje. Sestavine tega prehoda so:

  1. računalniško modeliranje, ki omogoča bistveno natančnejše možnosti za analizo konstrukcij in s tem varnejše in bolj ekonomične konstrukcije; na tem področju dr. Boštjan Brank razvija odmevne nove numerične metode;
  2. raba e-tehnologij daje nove možnosti za organizacijo industrije; omogoča boljše vodenje, nadzor tveganja in omogoča upravljanje z znanjem, kar bo gradbeništvo privedlo med tiste industrije, ki slonijo na znanju;  raba e-tehnologij tudi korenito spreminja način inženirske komunikacije in dokumentacije. Tu smo se predvsem ukvarjali z novim področjem podatkovne provenience in klasifikacijskimi sistemi;
  3. uvajanje nove tehnologije terja tudi primerno izobraženega uporabnika zato nadaljujejo delo, ki je povezano z e-izobraževanjem v tehniki.

Delo v skupini se odlično dopolnjuje z delom na mednarodnih projektih, saj so tehnologije grid ter storitveni in semantični splet za ta prehod ključni. Skupina dosega tudi pomembne prenose v prakso, predvsem na področju nizkih gradenj in gradbenega managementa, za kar skrbijo kolegi iz Katedre za operativno gradbeništvo in Prometno tehničnega inštituta.


Klasifikacijski sistemi. V sodelovanju z gospodarskim interesnim združenjem Slovenski gradbeni grozd vodimo projekt vzpostavitve enotnega klasifikacijskega sistema za gradbeništvo. Sistem klasifikacij je ključen za informacijsko podprto obvladovanje informacij in je podlaga za (informacijsko) standardizacijo produktov, materialov, popisov del, predračunov, cenikov ipd. - torej za bolj pregledno in učinkovito gradnjo. Njegov razvoj temelji na analizi procesov ter na BPR.


Sodelujemo v ciljnih raziskovalnih projektih (CRP) s področja tehnologij grid: KGI je bil koordinator projekta GRIDFORUM.SI (Infrastruktura grid za virtualne organizacije - www.gridforum.si), v projektih AgentGrid (načrtovanje večagentnih sistemov v okolju grid) in SiG­Net (razvoj in implementacija grid tehnologij v kontekstu Evropskega projekta EGEE s prenosom v Slovensko e-okolje) pa smo partnerji.

 

Pedagoško delo

V preteklem letu smo skrbno analizirali novosti in spremembe, ki jih v študijski pro-ces prinaša Bolonjska deklaracija. V obstoječih študijskih programih je namreč informacijska tehnologija že dobri dve desetletji predstavljena le kot orodje s katerim inženir bolje in hitreje dela. Medtem se je marsikaj spremenilo in znotraj gradbeništva ter z gradnjami povezane javne uprave se pojavljajo specializirane službe, ki se ukvarjajo z informatiko, npr. CIO in PIO (glavni oz. projektni informatik). Upamo, da se bodo z omenjeno reformo tudi na področju gradbene informatike stvari postavile na pravo mesto. Na katedri danes dva profesorja ter dva asistenta poučujejo ducat različnih predmetov na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Profesor Turk je tudi v letu 2005 kot gostujoči profesor predaval v Istanbulu in v Zagrebu.

Katedra za gradbeno informatiko je skupaj z nekaterimi evropskimi univerzami v letu 2004/2005 pričela z izvajanjem mednarodnega podiplomskega študija gradbene informatike. Študij z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij poteka izključno na daljavo. Število študentov sicer ni veliko, vendar je vloženi trud predavateljev nagrajen s predanostjo slušateljev.


Dogodki

Delavnica IFOW01 (Industry Foundati-on Ontology Workshop 01). V maju smo v Ljubljano povabili priznane evropske stro-kovnjake na področju konceptualnega modeliranja, klasifikacijskih sistemov ter standardov STEP in IFC. Želeli smo analizirati možnost semantičnega povezovanja med divergentnimi načini strukturiranja informacij v gradbeništvu, kar vodi k razvoju "temeljne industrijske ontologije".

Grid tehnologije v poslovnem okolju: Izzivi na prelomni točki je bil naziv delavnice, koordinirane s strani KGI, v okviru konference eChallenges oktobra v Ljubljani.

Tehnologije grid: infrastruktura in aplikacije je bila zaključna delavnica CRP projekta Gridforum.si. Glavni namen nacio-nalne delavnice, organizirane v sklopu konference eChallenges, je bil prenos znanja o tehnologijah grid v (strokovno) javnost in v industrijo.

Na spletu

Skrbimo za 57 različnih spletnih mest (to je število domen na našem osrednjem strežniku, nekatere so sicer majhne ali omejene na posamezne projekte, druge pa kar odmevne – dostopne preko povezav na itc.fgg.uni-lj.si). Po dolgih letih uporabe cenenih Intelovih računalnikov za naše strežnike, smo končno investirali v nakup pravega strežnika z RAID enotami. Ena izmed ponujenih storitev je znanstvena revija ITcon, ki je letos praznovala deseto obletnico obstoja.

Mimo spleta

Člani skupine so potovali na konference, projektne sestanke ali akademske obiske v Bruselj (prevečkrat), Istanbul, Zagreb, Dresden, Las Vegas, Muenchen, Rim, Krakov, Cancun (premalokrat), Dunaj, Poznan, Dagstuhl, Tokio, Innsbruck, Nico, Manchester, Tallinn, Dubrovnik, Beljak in na Mokrine.

16.12.2005